Zakaj čakaš prav določen dan?

Kaj naj bi bilo na tisti dan drugače?

Morda si govoriš: »Ko bo za mano to naporno obdobje, se bom posvetila sebi.« Ali pa: »Najprej moram ugotoviti, kaj si sploh želim. Potem bom začela.«

Ni narobe, če si želiš več časa, miru ali jasnosti. Tvoje obveznosti in omejitve so resnične. Vredno pa se je vprašati: čakam na konkreten pogoj ali na občutek, da sem povsem pripravljena?

Če za določen korak potrebuješ čas, denar ali dogovor z drugimi, je smiselno to upoštevati. Če pa čakaš, da ne bo več dvomov in da boš zagotovo vedela, katera odločitev je prava, lahko za zdaj izbereš manjši korak, ki ne zahteva takšne gotovosti.

Začeti ne pomeni obrniti življenja na glavo

Ko čutiš, da življenje, ki ga živiš, ni več povsem tvoje, se lahko zdi, da je pred tabo velika naloga. Kdo sem brez svojih vlog? Kaj si želim? V katero smer naj grem?

Na vsa ta vprašanja ti ni treba odgovoriti danes. Prav tako ti ni treba takoj sprejeti velike odločitve.

Začetek je lahko to, da si priznaš, s čim nisi zadovoljna. Da opaziš, kdaj nekaj počneš zato, ker »moraš«, in kdaj zato, ker ti je zares pomembno. Ali da eno svojo potrebo nehaš prestavljati na čas, ko bo vse drugo urejeno.

Prvi korak ni obljuba, da bo od zdaj vse drugače. Je konkretno dejanje, s katerim začneš raziskovati svojo smer.

Majhna vaja: od »nekoč« do naslednjega koraka

Vzemi list papirja in nekaj minut zase. Ne išči popolnih odgovorov; zapiši tisto, kar trenutno prepoznavaš.

1. Poimenuj eno stvar, ki jo odlagaš

Dopolni stavek:

»Že nekaj časa si želim …, vendar čakam na …«

Izberi eno področje, ne celotnega življenja. Morda si želiš več prostora zase, jasnejšo mejo pri obveznostih ali raziskati, kaj ti je pomembno zunaj pričakovanj drugih.

2. Loči pogoj od želje po gotovosti

Vprašaj se:

• Kaj za ta korak dejansko potrebujem?
• Kaj je trenutno zunaj mojega vpliva?
• Kaj lahko naredim tudi v okoliščinah, ki jih imam?

Namen ni prepričati sebe, da omejitve ne obstajajo. Namen je najti prostor za delovanje znotraj njih.

3. Izberi dejanje, ki je dovolj majhno

Namesto »ugotovila bom, kaj želim od življenja« izberi nekaj oprijemljivega:

• zapisala bom tri stvari, ki jih pogrešam v svojem vsakdanu;
• pred novo obveznostjo bom preverila, ali imam zanjo prostor;
• v koledarju bom določila kratek čas za razmislek o svojih potrebah;
• raziskala bom eno možnost, ki me zanima, brez obveznosti, da se zanjo že odločim.

Določi tudi, kdaj boš to naredila. Tako imaš naslednji korak, ne le splošne namere.

4. Preveri, kaj si izvedela

Po dejanju se vprašaj: »Kaj sem opazila? Kaj mi ustreza? Kaj želim prilagoditi?«

Ni ti treba dokazovati, da je bil korak popoln. Tudi ugotovitev, da nekaj ni zate, je uporabna pri nadaljnjem raziskovanju.

Če danes nimaš veliko prostora

Začeti danes ne pomeni, da moraš danes narediti vse. Lahko samo zapišeš, kaj potrebuješ, in določiš izvedljiv čas za naslednji korak. Počitek in upoštevanje lastnih omejitev nista isto kot neskončno odlašanje.

Če načrtovanega koraka ne narediš, poglej, kaj te je ustavilo. Je bil prevelik, nejasen ali v neskladju s tvojimi trenutnimi možnostmi? Prilagodi ga, namesto da bi čakala na nov simbolični začetek.

Ko želiš podporo pri iskanju svoje smeri

Če se vedno znova vračaš k istim vprašanjem in težko povežeš razmišljanje s konkretnimi dejanji, lahko svojo smer raziskuješ tudi ob individualni podpori.

V programu Jasna pot naprej te spremljam pri spoznavanju svojih vrednot, potreb in želja, oblikovanju življenjske vizije ter prenosu spoznanj v izvedljive korake. Program vključuje 12 individualnih tedenskih srečanj prek Google Meet in podporo med srečanji prek aplikacije Signal. Primernost preveriva na uvodnem srečanju oziroma v začetku sodelovanja.

Za danes pa je dovolj eno vprašanje: Kateri majhen korak je zame mogoč, ne da bi čakala na poseben dan?