← Vse teme

Zakaj danes samo hitimo?

Dan je poln opravkov, zvečer pa imaš občutek, da si naredila veliko in bila le malo zares prisotna v svojem življenju. Če se v tem prepoznaš, vprašanje morda ni samo, kako bolje razporediti čas. Morda je tudi: za kaj ga porabljam in koliko je v tem prostoru zame?

Ko opravljaš vse, a izgubljaš občutek za svojo smer

Navzven je lahko tvoje življenje urejeno. Izpolnjuješ obveznosti, skrbiš za druge, načrtuješ in rešuješ stvari sproti. V sebi pa čutiš, da se življenje dogaja mimo tebe. Vedno je še nekaj, kar moraš narediti, preden boš lahko pomislila nase.

Hitenje ni nujno težava samo po sebi. Obstajajo obdobja, ko je obveznosti res veliko in na tempo nimaš velikega vpliva. Pomembno pa je opaziti, ali gre za začasno obdobje ali za način življenja, v katerem tvoje potrebe in želje vedno ostanejo zadnje.

Ni vprašanje le, kako upočasniti. Pomembno je tudi, ali smer, v katero hitiš, še ustreza tebi.

Kaj te žene naprej?

Na vprašanje, zakaj samo hitimo, ni enega odgovora za vse. Namesto splošne razlage lahko raziščeš, kaj velja v tvojem vsakdanu.

Resnične obveznosti

Nekaterih nalog ne moreš preprosto opustiti. Delo, skrb za druge in vsakodnevne obveznosti zahtevajo čas. Nasvet »vzemi si več časa zase« zato ni vedno dovolj uporaben. Bolj konkretno vprašanje je: kje imam vsaj malo vpliva na svoj tempo in kaj je trenutno zunaj mojega nadzora?

Pričakovanja, ki jih doživljaš kot svoja

Morda veliko stvari počneš zato, ker se tako spodobi, ker drugi to pričakujejo ali ker misliš, da bi morala biti pri svojih letih že na določeni točki. Ob tem je lahko težko ločiti med tem, kar si želiš, in tem, kar si se naučila želeti.

Vprašaj se: Če te odločitve ne bi bilo treba nikomur pojasnjevati, bi jo še vedno izbrala?

Nejasnost glede naslednjega koraka

Morda čutiš, da nekaj ni več prav zate, a ne veš, kaj bi namesto tega. V takšni situaciji je lahko lažje nadaljevati z znanimi opravki kot odpreti vprašanje spremembe.

Če se v tem prepoznaš, se ti ni treba takoj odločiti za novo življenjsko smer. Za začetek lahko samo poimenuješ, kaj ti v sedanjem življenju ne ustreza več.

Kako prepoznati, da ne gre samo za poln urnik

Pomagajo ti lahko naslednja vprašanja:

  • Ali večino stvari počnem zato, ker »moram«, ali tudi zato, ker so mi pomembne?
  • Ali znam povedati, kaj si želim, brez naštevanja pričakovanj drugih?
  • Ali pomembne odločitve stalno odlagam, ker čakam na mirnejše obdobje?
  • Ali moj vsakdan vsebuje kaj, kar odraža moje vrednote in potrebe?

To niso merila za ocenjevanje, kako dobro ti gre. So izhodišča za raziskovanje. Tudi če trenutno nimaš jasnih odgovorov, lahko opaziš, pri katerem vprašanju se želiš ustaviti.

Majhna vaja: poglej en običajen dan

Izberi en dan in zapiši nekaj glavnih stvari, za katere si porabila čas. Ni treba beležiti vsake minute. Ob vsaki dejavnosti odgovori:

  1. Zakaj sem to naredila? Zaradi nujnosti, navade, pričakovanj ali lastne želje?
  2. Kaj je bilo pri tem zame pomembno? Katero potrebo ali vrednoto je dejavnost podprla?
  3. Koliko vpliva imam? Lahko kaj prilagodim, poenostavim, prestavim ali prosim za pomoč?
  4. Kaj je ostalo brez prostora? Je bila to moja potreba, želja ali odločitev, ki jo odlagam?

Namen vaje ni sestaviti še učinkovitejšega urnika. Namen je videti, kaj tvoj urnik trenutno izraža — in kaj bi želela vanj postopoma vključiti.

Izberi eno spremembo, ne novega seznama zahtev

Po vaji izberi en majhen, izvedljiv korak. Lahko je to, da pred sprejetjem dodatne obveznosti preveriš svoj čas. Lahko si rezerviraš kratek prostor za razmislek o odločitvi, ki jo odlagaš. Ali pa pri eni nalogi preveriš možnost pomoči.

Korak naj ustreza tvojim dejanskim okoliščinam. Če ga ne izvedeš, razišči, kaj je bilo preveliko ali kaj te je oviralo, in ga prilagodi. Tudi upočasnjevanje ne potrebuje še ene stroge časovnice.

Ko potrebuješ prostor za več kot organizacijo časa

Če ob hitenju opažaš predvsem izgubljenost, dvome ali občutek, da živiš po pričakovanjih drugih, lahko potrebuješ prostor za globlje raziskovanje svoje smeri.

Pri Živim pristno ponujam individualno psihosocialno svetovanje in coaching. V približno 12-tedenskem programu Jasna pot naprej skupaj raziskujeva tvoje vrednote, potrebe, želje in ovire, oblikujeva življenjsko vizijo ter jo prevajava v konkretne, dosegljive korake. Proces je prilagojen tvoji situaciji in tempu; ni hitra rešitev.

Če želiš raziskati možnost sodelovanja, lahko primernost programa preveriva na uvodnem srečanju. Za svoj prvi korak pa ne potrebuješ že danes vedeti, kam vodi celotna pot. Začneš lahko pri enem vprašanju: Čemu želim v svojem vsakdanu dati več prostora?